Kaj je Fed natančno predlagal?
Ameriški sistem zveznih rezerv (Fed) je 24. septembra objavil predlog pravil, ki naj bi v prakso uvedel lanskoletni zakon GENIUS Act, ameriški okvir za plačilne stablecoine. Po navedbah portala The Defiant bi predlog zahteval, da izdajatelji plačilnih stablecoinov pod nadzorom Feda držijo polno kritje rezerv in hkrati kapital proti operativnim ter nekaterim kreditnim tveganjem. Del tega je tudi postopek odobritve za bančne hčerinske družbe, ki bi želele izdajati stablecoine.
Plačilni stablecoin je žeton, vezan na vrednost ene valute (običajno ameriškega dolarja), namenjen predvsem plačilom in poravnavam, ne pa špekulacijam. Zakon GENIUS Act je lani za to kategorijo ustvaril zvezne okvire; sedanji predlog Feda je eden od izvedbenih predpisov, ki naj bi zakon spravili v tek.
Po navedbah CoinDesk se predlogi dotikajo tudi pravil za programe donosov pri stablecoinih, torej tega, pod kakšnimi pogoji lahko izdajatelji imetnikom ponudijo nekakšen donos. Natančnih parametrov teh pravil iz razpoložljivih virov ne poznamo podrobno.
Koga se pravila tičejo?
The Defiant navaja, da bi glavne zahteve zadele odobrene hčerinske družbe subjektov pod nadzorom Feda. Z drugimi besedami, to cilja na izdajatelje, povezane z bančno strukturo, ne nujno na vsakega izdajatelja stablecoina v Združenih državah. Ločnice med tem, kdo spada pod nadzor Feda in kdo pod druge regulatorje, so ravno tisto, kar izvedbeni predpisi šele natančneje opredeljujejo.
Kako se to umešča v širši ameriški načrt?
Decrypt opisuje širši politični kontekst: Washington po njegovem poročanju razmišlja, kako stablecoine, vezane na dolar, izkoristiti za krepitev položaja dolarja v svetu in za podporo povpraševanju po ameriških državnih obveznicah (Treasuries). Mehanika je logična. Izdajatelji žetone med drugim krijejo z državnimi obveznicami, zato rast obsega stablecoinov pomeni rast povpraševanja po tem dolgu.
Pozor na mejo med dejstvi in namenom. To, da regulacija nastaja, je dokazljivo. To, da bo iz tega postal delujoč "instrument dolarske prevlade", je zaenkrat politična ambicija, opisana v medijih, ne pa dokončan rezultat. Charliedesk to vodi kot negotovo.
Zakaj raste pritisk iz prakse?
Vzporedno z regulacijo raste dejanska uporaba. Cointelegraph je poročal, da ameriška SoFi seli celoten svoj kartični program na poravnavo prek blockchaina z uporabo lastnega stablecoina SoFiUSD, v sodelovanju z Mastercard, s pričakovanim letnim obsegom nad 25 milijard dolarjev. To kaže, da se stablecoini preizkušajo kot alternativni poravnalni tir (settlement rail) za plačila, ne le kot žetoni za trgovanje.
Gre za en konkreten podjetniški korak, ne za splošen trend. A skupaj z regulacijskim premikom Feda ponazarja, zakaj postaja vprašanje pravil za stablecoine ravno zdaj nujno.
Kaj je zaenkrat proces in ne dokončana stvar?
Ključno: gre za predlog (proposal), ne za veljavna pravila. Predlogi Feda običajno prehajajo skozi obdobje javnega komentiranja in se lahko pred končno obliko spremenijo. Iz razpoložljivih virov ne poznamo konkretnih kapitalskih stopenj, natančnih rokov, niti končnega obsega pravil za programe donosov.
Na kaj biti pri tovrstnih novicah pozoren
- Predlog proti končnemu pravilu. Formulacija "Fed je predlagal" ne pomeni "velja od jutri". Spremljajte, ali in v kakšni obliki bodo pravila prestala komentiranje.
- Kdo natančno spada pod nadzor. Obseg (samo bančne hčerinske družbe ali širši krog) odloča o dejanskem učinku.
- Politični namen proti merljivemu učinku. Ambicija okrepiti dolar prek stablecoinov je opis cilja, ne dokaz rezultata. Učinek na povpraševanje po Treasuries bo morda viden šele v podatkih.