Za kaj gre pri zakonu CLARITY Act?
CLARITY Act je ameriški zakon v pripravi, ki naj bi razdelil pristojnosti nad digitalnimi sredstvi med regulatorje in jasno določil, kdaj je žeton vrednostni papir in kdaj blago. Prav ta negotovost (kdo kaj regulira) je že dolgo eno od glavnih spornih vprašanj med kriptopodjetji in ameriškimi organi.
Poleti 2025 se je okoli zakona v senatu razvnela intenzivna razprava. To besedilo povzema, kaj je iz razpoložljivih virov dokazano in kaj zaenkrat še ni.
Kaj je storila Grayscale?
Družba Grayscale Investments, ki jo vir [1] opisuje kot največjo investicijsko platformo, osredotočeno na digitalna sredstva, se je obrnila na vodstvo senata s pozivom, naj CLARITY Act pošlje v glasovanje še pred začetkom avgustovega premora kongresa. Po navedbah Incrypted [1] je šlo za odprto pismo glavnega pravnega zastopnika podjetja.
Glavni argument Grayscale je, da odlašanje z zakonom slabi položaj ZDA v globalni kriptoindustriji. Od tod tudi retorika v slogu "vsak dan brez pravil je izguba kapitala", torej da manjkajoč pravni okvir odvrača kapital in podjetja.
Kako močan je bil javni pritisk?
Po navedbah organizacije Stand With Crypto, ki jo citira CrypS.pl [2], so se v sedmih dneh pred avgustovim premorom podporniki kriptovalut na zakonodajalce obrnili približno milijonkrat. To nakazuje usklajeno lobistično in zagovorniško kampanjo, usmerjeno v senat v zadnjem možnem oknu.
CrypS.pl [2] hkrati opozarja, da tako na zvezni kot na državni ravni ostajajo nesoglasja glede treh področij:
- zaščita pred prevarami,
- obseg izvrševanja prava,
- morebitna nasprotja interesov, povezana s predsednikom.
To so prav tiste točke, zaradi katerih se sprejemanje zavlačuje.
Kaj pravijo senatorji sami?
Senatorka Cynthia Lummis, ki jo BitHub.pl [3] označuje za dolgoletno zagovornico kriptoindustrije in eno od obrazov, ki spodbujajo CLARITY Act, je v pogovoru za Crypto In America dejala, da je "utrujena od tega, kako jo zavajajo", in da je po njenem mnenju napočil čas za glasovanje o zakonu. Usodo zakona pa BitHub.pl [3] opisuje kot še vedno negotovo.
Z nasprotne strani je prišel poskus kompromisa. Po navedbah Kryptonovinky.cz [4] sta dva senatorja iz različnih strank, Thom Tillis in Ruben Gallego, v Belo hišo poslala predelan predlog etičnih pravil, ki bi lahko razširil podporo zakonu. Vir [4] to umešča v širši kontekst prizadevanj demokratov za strožjo regulacijo.
Zakaj bi to moralo zanimati bralce v Evropi?
CLARITY Act je ameriška zakonodaja, a njena podoba vpliva na to, kako se bo z digitalnimi sredstvi ravnalo na največjem kapitalskem trgu na svetu. Za evropske projekte in vlagatelje je to referenčna točka: medtem ko EU že ima svoj okvir MiCA, ZDA o svojem šele odločajo. Razlika v pristopu (kdo regulira, kako strogo, s kakšno zaščito pred prevarami) se odraža v tem, kam se steka likvidnost in kje imajo podjetja sedež.
Tu je na mestu previdnost. Trditev, da manjkajoč zakon "odvaja kapital iz ZDA", je argument Grayscale, ne pa dokazano dejstvo. Gre za stališče zainteresirane strani, ki ga je treba jemati kot mnenje lobista, ne kot izmerjen pojav.
Kaj je zaenkrat nejasno?
Iz razpoložljivih virov ni mogoče potrditi, ali je senat o CLARITY Act pred avgustovim premorom dejansko glasoval, niti kakšna je bila morebitna končna podoba zakona. Viri opisujejo pritisk, pozive in predloge kompromisov, ne pa končne odločitve. To je ključno razlikovanje: vemo, da je potekalo lobiranje in pogajanje, ne vemo pa, ali in kako se je izteklo.
Kaj pri podobnih zgodbah spremljati?
- Uradni zapisnik glasovanja v senatu (ne sporočil za javnost udeleženih strani).
- Konkretno besedilo etičnih pravil Tillisa in Gallega, ko bo objavljeno.
- Ali in kako se bosta v končno različico vgradili zaščita pred prevarami in vprašanje nasprotja interesov.
Ko bodo ti podatki na voljo, bo mogoče preveriti, kdo je imel v tej fazi razprave prav.