Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Kitajska je po navedbah strežnikov The Defiant in Cointelegraph gradnjo nacionalnega blockchain omrežja zasidrala v svoj petletni načrt digitalnega razvoja s ciljnim letom 2030. Načrt daje poudarek širši uporabi blockchaina (deljene, težko spremenljive baze podatkov, ki jih upravlja več udeležencev) v trgovini, financah in proizvodnji, obenem pa krepitvi tehničnih standardov.
To je novica o uradnem načrtovalskem dokumentu, ne o zagnanem omrežju. Gre za deklarirano smer za pet let naprej, ne za dokončano infrastrukturo.
Katera področja imajo prednost?
Po navedbah The Defiant daje načrt prednost konkretnim regijam in panogam:
| Regija | Osredotočenost |
|---|---|
| Delta reke Jangce | Trgovina in finance |
| Čengdu in Čongčing | Industrijske aplikacije |
Cointelegraph k temu dodaja, da dokument poziva k širši uvedbi blockchaina v trgovini in proizvodnji skupaj z močnejšimi tehničnimi standardi. Dvojni poudarek, torej aplikacije plus standardizacija, je pri državno vodenih tehnoloških načrtih običajen: najprej se postavijo pravila, nato se na njih gradi.
Ali to pomeni omehčanje stališča do kripta?
Ne nujno. The Defiant izrecno navaja, da načrt nadaljuje omejitve kriptoposlovanja. Pomembno je ločiti dve stvari:
- Blockchain kot tehnologijo, ki jo država želi uporabljati v svojem režimu (dovoljena, nadzorovana omrežja).
- Javne kriptovalute in kriptoposlovanje, do katerih Kitajska dolgoročno ohranja restriktivno linijo.
Načrt cilja na prvo kategorijo, ne na drugo. Ne gre za legalizacijo trgovanja s kriptosredstvi.
Kaj zaenkrat ni znano?
Iz virov, ki jih imamo preverjene, ne izhajajo tehnične podrobnosti omrežja: ali bo šlo za enotno hrbtenično infrastrukturo ali za povezavo obstoječih državnih projektov, kakšna bo vloga digitalnega juana, kakšni so vmesni mejniki do leta 2030 niti kolikšen bo proračun. Te točke ostajajo odprte in jih ne bi smeli sklepati.
Kaj pri tovrstnih novicah spremljati?
Pri državnih petletnih ciljih se splača spremljati tri stvari: ali se za deklaracijo pojavijo konkretni izvedbeni predpisi in tehnični standardi, ali nastanejo pilotni projekti v navedenih regijah ter ali se linija do javnega kripta spreminja ali ostaja enaka. To so merljivi signali, po katerih je mogoče načrt kasneje preveriti glede na resničnost.