Kaj se je točno zgodilo?
Omrežje Solana je po poročanju strani The Block in Decrypt na glavnem omrežju (mainnet) zagnalo nov konsenzni protokol Alpenglow, ki ga je razvila ekipa Anza. S tem je bil nadomeščen dosedanji mehanizem TowerBFT, ki je poganjal Solano od njenega zagona leta 2020.
Ključna številka, ki jo navajata obe uredništvi: finalnost transakcij je padla z 12,8 sekunde na približno 150 milisekund.
Finalnost je čas, po katerem se transakcija šteje za nepreklicno potrjeno in je ni več mogoče razveljaviti. Čim krajši je, tem hitreje se omrežje obnaša kot okolje za plačila in aplikacije v realnem času.
Konsenzni protokol je nabor pravil, po katerih se validatorji (upravljavci vozlišč) uskladijo o tem, kako izgleda veljavno stanje verige blokov. TowerBFT je bil dosedanji, Alpenglow je novi.
Zakaj temu pravijo najambicioznejša nadgradnja?
Decrypt je prehod označil za najambicioznejši poseg od Mergea Ethereuma, torej od trenutka, ko je Ethereum leta 2022 prešel s proof-of-work na proof-of-stake. Razlog je preprost: Alpenglow ne spreminja obrobne funkcije, temveč zamenja samo srce omrežja, mehanizem, na katerem validatorji uskladijo resnico.
Po navedbah Decrypta je predaja (handoff) potekala neposredno na živem omrežju, kar je tehnično zahtevna operacija. TowerBFT se je po več kot petih letih delovanja končal.
Kaj to pomeni za uporabnike in razvijalce?
Krajša finalnost teoretično izboljša uporabniško izkušnjo pri plačilih, trgovanju in aplikacijah, občutljivih na zakasnitev. Dejanski učinki na prepustnost, stabilnost omrežja in obnašanje pod obremenitvijo pa se bodo pokazali šele v delovanju v naslednjih dneh in tednih. To za zdaj iz preverjenih virov ne izhaja in tega ne ocenjujemo.
Ne zamenjujmo laboratorijske oziroma projektne številke za zagotovljeno izkušnjo. 150 milisekund je vrednost, ki jo viri navajajo za trenutek zagona. Ali bo enaka pri vršni obremenitvi, je za zdaj odprto vprašanje.
Kako se to umešča v širše dogajanje v infrastrukturi?
Isti dan je The Defiant pisal o drugem infrastrukturnem koraku, tokrat na Ethereumu: omrežje Optimum je sporočilo, da njegov sloj za širjenje blokov (block propagation layer) teče na mainnetu. Po besedilu ga upravlja 16 operaterjev vozlišč s približno 1,4 milijona ETH v stakingu, odjemalec mump2p pa postaja standard med validatorji ether.fi.
Skupni imenovalec obeh novic je premik k pospeševanju osnovnega sloja. Ne gre za en projekt, temveč za vzporedna prizadevanja dveh največjih ekosistemov, da skrajšata zakasnitev in izboljšata širjenje podatkov med vozlišči.
Kaj se je v istem času dogajalo na trgu?
Za kontekst, ne kot vzročna povezava: po živem poročanju CoinDesk se je bitcoin tisti dan gibal okoli 82.500 dolarjev, pri čemer so analitiki XS.com opozarjali, da izguba te ravni odpira pot k 70.000 dolarjem. Hkrati so rezultati SpaceX oživili tako imenovani AI trade in nafta je znova presegla 110 dolarjev.
Teh tržnih gibanj nikakor ne povezujemo z zagonom Alpenglow. Nobeden od preverjenih virov take povezave ne navaja in je ne ustvarjamo.
Česa za zdaj ne vemo?
- Kako se Alpenglow obnaša pod realno obremenitvijo in ob izpadih. Viri opisujejo zagon, ne dolgoročnega delovanja.
- Ali in kako se bo številka 150 milisekund spremenila v praksi.
- Kakšen vpliv bo imel prehod na decentralizacijo, stroške validatorjev in stabilnost omrežja.
To so stvari, ki jih bo mogoče preveriti šele po podatkih iz tekočega delovanja. K njim se bomo vrnili.