Stablecoini vstopajo v mainstream. Kaj se zgodi, ko prejemnik potrebuje lokalno valuto?

Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Tri neodvisni dogodki iz istega tedna kažejo v isto smer: stablecoini (kriptovalute, vezane na vrednost klasične valute, običajno dolarja) prenehajo biti obrobna zadeva in postajajo običajen plačilni sloj.

• Visa je predstavila svojo Stablecoin Platform, ki po navedbah CryptoSlate bankam, fintechom in ponudnikom plačil daje okolje, kjer lahko stablecoine hranijo, jih premikajo, do njih dostopajo in jih izplačujejo znotraj infrastrukture, ki jo upravlja Visa. [1]
• Circle, izdajatelj stablecoina USDC, gradi Arc, nov layer-1 blockchain, zasnovan neposredno za finance, postavljene na stablecoinih. [2]
• Japonsko podjetje JPYC, izdajatelj stablecoina, vezanega na jen, je zaključilo razširjeni krog Series B v višini 38 milijonov dolarjev. Denar naj bi šel v širitev njegovega finančnega in Web3 ekosistema ter v pospešitev prevzemanja tokena. [3][4]

Skupna nit: infrastruktura za stablecoine se gradi na več frontah hkrati, od kartične mreže prek lastnega blockchaina do valutno specifičnih tokenov.

Kje je zanka? Denar se na koncu mora srečati z lokalno valuto

Stablecoini znajo poenostaviti pretok vrednosti čez meje. Težava, na katero opozarja CryptoSlate, pa nastopi v trenutku dostave: vsako plačilo se nazadnje mora povezati z valuto, ki jo prejemnik na cilju potrebuje. [1]

Povedano drugače, ko več subjektov pridobi dostop do stablecoinov prek okolij, kot je Visa Stablecoin Platform, s tem raste tudi obseg plačil, ki jih je treba zamenjati v lokalno valuto. Devizna konverzija (FX, foreign exchange) tako po navedbah CryptoSlate postaja večji del enačbe, ne manjši. [1]

Če pošiljatelj drži dolarski stablecoin in prejemnik potrebuje jene, evre ali katero koli drugo valuto, med njima še vedno stoji menjalni tečaj, stroški konverzije in vprašanje, kdo in kje bo to menjavo opravil. Sam stablecoin tega koraka ne odstrani, samo prestavi ga drugam.

Kako v to sodi JPYC?

Obstoj stablecoina, vezanega neposredno na jen, kaže enega od možnih odgovorov na FX problem: imeti nativni stablecoin za vsako pomembno valuto. Če obstaja jenski token, se dolarsko plačilo teoretično ni treba pretvoriti v klasične jene na bančnem računu, ampak lahko konča v jenskem stablecoinu.

A pozor na to, kaj viri dejansko govorijo in kaj ne. Tako Cointelegraph kot The Block potrjujeta le višino in namen financiranja JPYC (38 milijonov dolarjev, širitev ekosistema in prevzemanje). [3][4] Noben od preverjenih virov ne trdi, da imajo JPYC, Visa ali Circle skupno rešitev za menjavo med valutami. Povezava med temi dogodki je tematska, ne operativna.

Kaj vemo zagotovo in česa ne

Gre za sintezo treh vzporednih novic, ne za en napovedan izdelek. Tukaj je čist pregled:

Pomembno: članek CryptoSlate je označen kot gostujoči prispevek in mnenje Danyela Arenasa, soustanovitelja in izvršnega direktorja podjetja KiiChain. [1] To pomeni, da uokvirjanje FX problema izhaja od udeleženca trga, ki v tem segmentu deluje. Dejstva o Visini platformi povzemamo, interpretacijo pa je primerno brati s tem kontekstom.

Na kaj biti pozoren pri tovrstnih novicah

To ni priporočilo, da kar koli kupujete, prodajate ali držite. Je opis tega, kaj se je zgodilo, in vprašanj, ki ostajajo odprta.

Ko se pojavi naslednja objava o "stablecoinskih plačilih brez meja", se je vredno vprašati:

1. Kdo opravi menjavo v lokalno valuto in po kakšnem tečaju? Če novica tega ne pove, FX korak ni izginil, samo ni viden.
2. Kje plačilo dejansko konča? Na računu v lokalni valuti ali v naslednjem stablecoinu, ki ga prejemnik spet mora nekje zamenjati?
3. Kdo nosi stroške in valutno tveganje? Pošiljatelj, prejemnik ali posrednik?

Dokazano je za zdaj le eno: infrastruktura se gradi hitro. Vprašanje dostave v lokalno valuto ostaja iz preverjenih virov večinoma nerešeno.